Sončni vzhod na zimskem Stenarju

V nedeljo 12. januarja je na vrsti Stenar, ki je znan po izjemno lepem sončnem vzhodu. Ta čas je v gorah kar veliko snega, zato je previdnost zelo pomembna...ta je še toliko večja, če se v gore odpravimo ponoči. In, če želimo videti sončni vzhod z vrha, potem nam kaj drugega tudi ne preostane...

Cesta v dolino Vrata je sicer v zimskem času zaprta, vendar pa je bila ta dan povsem normalno prevozna do Aljaževega doma.
Tam se torej vse začne. Ker je snega spodaj res bore malo, se odpravim kar proti Sovatni, ki ni ravno zimski pristop za na Stenar. Spodaj se takoj pokažejo ogromni plazovi, ki so pod seboj pokopali kozoroga ali gamsa...nič kaj prijeten prizor za začetek...no, mogoče bo v nadaljevanju bolje...
Najtežje mesto na Sovatni je bil zadnji skalni skok, ki je poleti lepo zavarovan z jeklenico... Ker se čez steno ni dalo, sem se odpravil desno v grapo, ki je bila lepo zalita in tudi sneg je bil odličen...je pa zelo dolga in strmina ne popusti vse do vrha...ni prostora za počitek...obvezno dva plezalna cepina in plezalne dereze!!
Na vrh Sovatne pridem bolj desno od običajne poti...in se usmerim proti Stenarju po strmem snegu in plazovini...končno mi po dobrih 6 urah uspe priti na vrh.

Zdaj si pripravim vse potrebno, za prihod sonca...že v zraku je slutiti, da bo tole danes res nepozabno.
Lepo je bilo in skoraj brez vetra. Malo pred pol osmo pride na plano sonček in vzdušje se takoj spremeni...tema je dokončno odšla in prišel nov dan...sledi poklon soncu in potem preko Stenarskih vratc nazaj v dolino.
Sneg je bil po večini zelo dober, mestoma pa leden in napihan...pod vratci je bil suh in slabše predelan...čudovit dan v gorah...

Začetek pri Aljažu...

Ja, dolga je še do vrha...grem čez Sovatno gor in na vratca dol...

Že na vrhu...zdaj pa počakajmo...

Še malo in bo tema pregnana...

Bovški Gamsovec...na sonce bo moral počakati malenkost dlje, kot ostali vrhovi

Brez njih mi danes nebi uspelo...

Sonce pride izza Rjavine...v tem času, poleti pač ne...

Meglice nad Trento...se bodo že razkadile...

Tople barve jutra...

Sonček je prišel...končno je dan...

Ko se sonce pojavi se še veter umiri...mogoče zato, ker je tudi on presunjen nad to lepoto, ki se vsak dan znova dogaja...

Stena ena in edina pri nas...od tu in ob tem času je tako veličastna...

Tudi Kanjavec je izredno lep na pogled...in to je gora z najvišjo steno pri nas...več kot 1500m pada na severno stran...

Tudi proti Razorju je vse bolj toplo...no, vsaj na nebu...

Takole je, ko se prebuja nov dan...

Rdeči kristali...

Razor je zažarel v vsej polnosti...tako, kot ostale gore, ki se prav trudijo, da te pogrejejo, samo pogledati jih moraš...

Kraljestvo

Škrlatica in Bavški Grintavec se že veselo grejeta...

Kaninsko pogorje gori...mogoče pa zato tam nič ne smučajo...

Na Malem Triglavu so ljudje...

...ne vem pa, če so nadaljevali pot do vrha...

Proti Krnu

...zadaj pa nekaj nizke oblačnosti...

Takole se je soncu ponosno nastavljal Veliki Klek

...in tudi Hochalmspitze, Kraljica Visokih Tur se je sončila...

Jalovec...od blizu...

Vrh Bavškega Grintavca

Krn

Kredarica

Pozlačeni Kanjavec

Zdaj pa sonček že lepo sveti in greje...

Ko se sneg spremeni v zlato...

Takole smo veseli, ko smo na sončku in snegu...

...čist na glavo...ker tole je noro dober :)

Ko si bela in modra podata roki...

Vrh Razorja...kot na dlani, pa kako je lep...

Opasti...grozeča nevarnost...nikar preblizu roba!!!

Gore nad Trento...vedno lepe...

 ...tudi gore na oni strani meje so zeli lepe in kar vabijo, da se jih obišče...

Prisojnik

...podpis na vrhu... :)

Pogačnikov dom na Kriških podih...nora lokacija in poleti ga obvezno obiščemo...in to za več dni...

Sonček...

Moje sledi v neskončni belini in moja senca...

Tale dva bela lepotca že poznamo...

Počasi se usmerim proti Stenarskim vratcem...ne vem, kaj me čaka tam...upam samo, da je sneg dober...

...in preden se spustim na senčno stran gore, še malo uživanja na prijetno toplem soncu...

Tile pogledi so čudoviti...

...razgledi božanski in nepozabni...

Spust čez vratca je potekal povsem normalno.
Zgoraj je bil sneg bolj slabo predelan, zato je šlo bolj počasi...nenazadnje je bil za mano že dobršen del ture...

Tudi ta stran je gore kar prijazna...in ponuja lepe razglede...

Stenar

Pogledi so drseli proti Dolkovi špici...pride na vrsto...

Svet Rokavov je svet zase...tako blizu, tako daleč in tako drugačen...dostopen samo nekaterim izbrancem...

Stenar in Križ

Plaz v spodnjem delu...

Lepo je bilo...takšnega ne bo nikoli več...

Hvala, ker ste si vzeli čas in si prebrali ter pogledali delček doživetega...

Še video...na začetku nič kaj prijazen prizor z gamsom ali kozorogom pod snegom...v nadaljevanju pa je bilo lepše...najlepše potem na vrhu. Več pa tule...

Svoje mnenje napišite pod komentarje, hvala :)