petek, 26. september 2014

Prisojnik - ko veter podi meglice


V sredo 24. septembra se v popoldanskem času odpravim proti Vršiču in Prisojniku. Dan je lep in oblaki se na videz počasi vozijo po nebu...slutim, da bo (spet) pihalo...ok, Prisojnik pač...

Sprva je bil plan, da bi na vrhu lepo počakal sončni zahod, a se je ta plan hitro podrl, ko na Vršiču ugotovim, da je čelna lučka ostala lepo doma na toplem, in sicer v drugem nahrbtniku...
Sprijaznim se, da z zahodom ne bo nič...bodo pa lepi razgledi...

Grebenska pot je potekala brez težav...le meglice so se zelo hitro podile čez grebene in tudi veter je bil, še zlasti spodaj kar lepo naspidiran... Priznam pa, da sem se komaj vlekel gor...zadnje čase sem se gor vedno peljal...al z vlakcem, al pa z gondolo...Švica pa to :)
Nekje na sredi poti do okna zgrožen ugotovim, da sem nekje med potjo izgubil pulover...in potem sem naslednji dve uri mislil samo nanj...kako leži na tleh... :(

Ga bom že pobral ob povratku. Bolj sem se bližal vrhu, bolj je pihalo...razgledi pa seveda izvrstni. Na poti srečam dva, ki sta se vračala in pa še eno skupino, ki je šla za menoj gor. A so, kot se je kasneje izkazalo šli do okna in po Kopiščarjevi poti nazaj dol...pa spet pomislim na moj pulover...so ga nemara vzeli...bom brez???
Na vrhu za kratek čas uživam v lepih razgledih...a je veter premočan in zelo je mrzlo...precej bolj, kot pred dnevi na 4164m visokem Breithornu...

Potem se navlečejo še megle...in čas je, da se Rok pobere nazaj dol...po pulover :)
Med sestopom občudujem res divji ples meglic...tako divjega mnde še nisem videl...

Niže doli potem ves srečen na borovcu zagledam svoj pulover...hvala, tistemu ki ga je pobral...
Do avta pridem še pred temo...in vesel - s puloverjem - se odpravim proti domu.

Nastalo je tudi nekaj fotografij.


Lepa je tale naša Kraljica





Tudi tole na nebu je...lepo... J kot jesen...ali J kot...??


Jesen pod Prisojnikom...in meglice v vetru...


Lepi obraz Ajdovske deklice


Dan je lep...


Možici ob poti...za vsak slučaj...


Razor 2601m...


Ohoho...lej jo tole zdj...ti s men še neki dolžna...veš to a n...


Preverjam, če sem še na pravi poti...


Razor in Planja...med tem pa...ajooo...puloooveer sm zgubuuu...ajme meni...


Nč, ga bom že ob povratku pobral...razgledi vse lepši... :)


Mimo Prednejga okna in pogled v globel Kopiščarjeve poti...tam so se pred časom krušile skale...


Lepi Kristal...takrat še brez snega...zdaj pa...


Poezija gora, meglic in vetra...ter vpijočega puloverja tam daleč spodaj...


Naš Očak...letos sem ga obiskal že 2x...ga bom morda še v tretje??


Dva sestopata po grebenu Prisojnika...in se borita z vetrom...


Čar popoldneva v gorah...kje piše, da moramo v gore samo zgodaj zjutraj...tudi zgodaj popoldan je čist lepo...






Najprej sem pomislil, da smo nemara dobili novo pogorje...ko sem pogledal še 1x, sem videl, da so to le oblaki...


Kanjavec se uspešno otresa meglic...


Razor in Triglav tudi...


Škrlatica...kako bi bila lepa ob sončnem zahodu...


Veliki Oltar...lepa gora, ki ponuja izjemne razglede...


O teh dveh Damah bi se pa dalo pisati...Martuljški Ponci zame ostajata prvi Dami v Martuljku...vem, vsi se s tem ne strinjate... Je pa tako, na Mali sem že bil, Veliko pa še čakam...tud ona mene...


Sonce je vse niže...veter je kar močan...sem brez čelke...pulover je Bog ve kje...počasi bo treba v dolino...


Mangart 2679m


Oča


Potem so me zagrnile meglice...


Ujamem pa še Kranjsko Goro in...


...vedno lepe Kamniško-Savinjske Alpe


Tale sreda je bila res lepa...konec dober, vse dobro...pulover je doma na toplem, čelka pa že v pravem nahrbtniku...

Hvala, da ste si vzeli čas za ta blog...komentarji dobrodošli :)

Lep pozdrav, Rok

torek, 23. september 2014

Švica 2014 3.del - Rothorn 3103m


Tako, na vrsti je še zadnji, 3. del bloga, potepanja po Švici. Zermatt ponuja še ogromno lepih turističnih točk, ki so lahko dostopne tako peš, kot tudi z vlakci in gondolami.

Včerajšnji dan je bil zelo zelo uspešen in za nama je res top tura tega leta...vsaj zame. Breithorn nama je postregel z enkratnimi razgledi in sprejel naju je odprtih rok...res nepozabno...

Danes pa je že nov dan in tudi tega nameravava izkoristiti do konca. Saj sem nisva prišla lenarit, ampak uživat ob lepih pogledih na okoliške 4000ake...

Po zajtrku (seveda sva se danes na pot odpravila nekoliko kasneje) se odpraviva do postaje, za Rothorn. Do sem se seveda pripeljeva s taxijem, ker Zermatta še ne poznava in ne veva kam...pa se je kasneje izkazalo, da bi se komot sprehodila do tja...pa drugič... Karta v eno smer, ki vključuje vlak in dve gondoli naju pride 43 CHF...kar pa niti ni tako zelo drago.
Zanimivo je bilo to, da sta bila na vlakcu dva slovenca - midva...in pa še 354 japoncev...se pravi, da je bil vlakec nabito poln...turistas jeeee...še dobro, da vožnja ni trajala par ur, ampak zgolj nekaj minut...

Po vlakcu sledita še dve gondoli in na višini 3103m elegantno in spočit stopiš na svež gorski zrak in takoj pričneš uživati v lepih razgledih. Tudi danes je bilo vreme lepo, ne sicer tako, kot včeraj, pa vendar... Zdaj se odpraviva peš po smučišču in ob smučišču do prvega izmed dveh zelo znanih jezer.

Stellisee leži samo 15 minut lahkotne hoje od prve gondole in 50 minut lahkotne hoje od druge gondole. Jezero leži na izjemni lokaciji in ponuja enega najlepših pogledov na Matterhorn (naslovna slika v tem blogu). Res lep naravni ambient...edino...ja, kolko japoncev je že bilo na vlakcu...

Po tem, ko narediva nekaj res lepih fotografij, se peš odpraviva še do drugega jezera, in sicer Grindijsee. Jezero leži nekoliko nižje od prvega in je obdan z lepim macesnovim gozdom, ki prav tako ponuja lepe poglede proti Matterhornu...tudi odsev se da lepo ujeti. Pri tem jezeru je bilo precej bolj mirno.

Sledil je še sestop peš do Zermatta med katerim sva uživala v lepem vremenu in razgledih.

Preden sva se dokončno odpravila proti domu z vmesno postajo v Dolomitih, si nabaviva še nekaj spominkov...današnji ponedeljek je zadnji dan, ko sva tu... Jutri dopoldan pa ponovno na pot in počasi proti domu...

Sledijo fotografije, ki so nastale tega dne...uživajte :)


No, tudi današnje jutro je na las podobno včerajšnjemu...uh, bom kar pogrešal tale čudoviti pogled...in to skoraj izpred šotora...


Weisshorn 4506m pogled z vmesne postaje, kjer se prestopi v večjo gondolo...



Prostora je ogromno...japonski turisti so večinoma kar takoj leteli proti jezeru...midva pač ne, ker imava na voljo res cel dan, pa še vreme se celo izboljšuje...tako, da...


Sva v deželi odlične čokolade, točnega časa in izredne natančnosti...


Hvala za vožnjo...in se vidimo, ko se spet vidimo... Zdaj pa počasi greva spet uživat v lepih razgledih. Sva na Rothornu 3103m visoko. Do sem se da z gondolo, je pa še en vrh, nekoliko zadaj in par 100 metrov više...se da lepo peš do vrha, ampak nama se res ni dalo...čimprej hočeva priti do jezer...


Ob tem pogledu pa za trenutek zavrtim čas nazaj in še enkrat na hitro podoživim prihod na vrh Breithorna...res je bilo nepozabno lepo...in tudi vreme je bilo včeraj za odtenek lepše...


Monte Rosa...polepšana z venčkom oblakov zgleda še lepša. Prav čisto vsak dan se je lepo pokazala in se ni skrivala za meglicami...kot, da bi vedela, komu se mora nastaviti...hehe...mama, ti si carica :)


...in še panorama z Rothorna. Te gore sedaj že poznamo, zato jih ne bom posebej imenoval...lepe so, preprosto lepe so...


Gostišče na Rothornu...zadaj se vidi že prej omenjeni vrh, na katerega pa se nama res ni ljubilo...


Mimo njega preprosto ne gre...res ne...vse besede so odveč, samo vzameš fotoaparat, približaš, izostriš in najmanj 5x pritisneš na sprožilec...za vsak slučaj, če se 4 fotke kje na poti izgubijo, da ostane vsaj ena... :)


Čudoviti in popolnoma zameteni beli Castor...tudi ta gora je name napravila izjemen vtis...kot, da bi me prav na tiho vabila v svoje naročje... No, prav...nekoč morda res pridem, ti pa mi obljubi, da me boš lepo sprejel...velja... :)


Heh, pravijo, da je v kombinaciji s Polluxom še lepši...ma, pa sta res lepa...kot dve mali kepici sladoleda...


Pa še Lyskamm 4527m...tudi izjemen in mogočen...


Tudi ta dva že poznamo...lepo sta ošiljena...


Telih pa še ne poznamo. Od leve: Rimpfischhorn 4199m, Strahlhorn 4190m in tista "mala" špica na desni je Adlerhorn 3988m



Ob tem pogledu sem se pa kr fest zamislu...namreč, lepo je vidno do kod je segal ledenik...pogled nanj zdaj, pa je res žalosten in dejstvo je, da izginja...tega se zdaj ne da več ustaviti. Deli usodo z ostalimi ledeniki tu v Alpah, ki so še ostali...


Hehe...dva pozerja...in oba kar pokata od zdravja... Ampak, res sva spet na čudovitem kraju...in to je že tretji dan...tega dopusta pa rejs ne bom nkol pozabu...


In še en prečudovit pogled proti Weisshornu...preden se od njega poslovim... V teh dneh sem ga kar nekajkrat fotografiral in prav vsakič je name napravil močan vtis. Res si lep in elegantno segaš nad oblaki pod modro nebo...lahko bi te gledal še ure in ure, a čas je, da gremo naprej...


Sledi lahkoten spust po in ob smučišču do prvega izmed dveh jezer, ki jih bova danes obiskala...kot bi mignil bova spodaj...


Med sestopom seveda občudujem tegale lepotca...danes naju bo spremljal ves dan, ker se nahajava na pravi strani...


Že kar lep čas jih poslušam...in slej ko prej bom enega tudi ujel v svoj objektiv...evo ga, pa te imam...



Še lahkotna hoja po cesti in zdaj, zdaj bom pri jezeru... Matevž je že tam in najbrž že veselo fotka...


Stellisee...to jezero ponuja najlepši pogled proti Matterhornu in tu nastajajo tiste najlepše fotografije gore, ujete v vodi...človek se tu res dobesedno naje vseh teh lepot in fotoaparati so tu zelo zelo zaposleni...kar naprej škljocajo, pa če tudi 100x en in ta isti motiv...




Ja, res čudoviti kraj je tole...


...že greva dalje...dovolj je bilo slikanja in drenjanja...si se moral kar malo boriti za dober foto položaj...ampak, se splača...


Tako, prispela sva do drugega čudovitega jezera na tem območju. Grindijsee je res zeleni lepotec...takoj sem pomislil, kako mora biti tod lepo jeseni, ko se vsi tile macesni odenejo v zlate jesenske barve... Danes jih pač ni in tudi tole je res izjemen pogled na jezero...


Takole ustvarja Matevž...in zdaj nastajajo brutalne fotografije...ki jih bomo, upam da, videli v njegovem blogu...




No, tako...bodi dovolj...naju čaka še kar nekaj ur sestopa do Zermatta...uf, tudi tole jezero je brutalno lepo...


Družbo nama delajo svizci...pa spet mi rep kaže...



Med sestopanjem poslušava slovensko glasbo...Čuke in Perota...pa me je spet prijelo in sem sprožil eno proti temu lepotcu...tule je tak, kot na čokoladah...


Takole lahkotno sestopava...uf, ampak bi se sedaj prilegel kak ležalnik kje a...sva v Švici, vse je mogoče...




Hahahaaa...evo, pa to ti je to...sam še pir se manjka... :) Ja, tale Švica mi je pa vedno bolj všeč...ajga...


Po kratki pavzi ob jezeru in poležavanju na ležalniku se odpraviva naprej proti Zermattu...


V daljavi se šopirijo ledeniki...oziroma kar je od njih ostalo...prav lepi so za pogledat...


...in tudi ostali vršaci so čudoviti za pogledat...obdani z meglicami so še lepši...


Življenje ob poti na prelepih sončnih travnikih...


Heh...še je tam...samo preverjam :)


Lepa je tale stezica, ki vodi v Zermatt...še lepši pa so razgledi z nje...


Tudi drevesa v gozdu si ga ne upajo zakriti...


Pot skozi prijeten macesnov gozd...res je lepo in klopce so ob poti, da se lahko malo spočiješ...sam kaj, k je pol tako težko nadaljevati naprej...noge so vse težje in občutek imam, da hočejo kar po svoje nekam...glava je pa itak že 4 ure z mislimi pri piru...pol pa pejd kam :)


Zermatt...lepo turistično mesetece ali vas, kakor hočete, kjer skorajda ne boste vohali avtomobilskih hlapov in kjer se zdi, da je vsaka stvar na pravem mestu...temu primerne so seveda tudi cene. Tisti, ki se odpravi v ta prečudoviti kraj, mora pač na to računati...


Cvetoči hotel...tako, ali drugače...tule je res vse zrihtano...u nulo...


Takole to gre...na elektriko in nič drugače...vse; avtobusi, taxi, tovorna vozila...vse...še dobro, da domačini tud niso na štrom :)




Tooo mi deliii...lačna in žejna ne bova...majice so tud že vrečki, pa svizca...in zvonček...tanrtabol pomembna je pa tista rdeča stvar tmleke u roki...hehehe... :)


Hahaha...a pride kdo na makarone...zdj jih pa mnde že u miže znava skuhat...hahaha...sam tale ga rejs zmaga...hahaha... :) :)

Tako, pri koncu smo... Tudi tale ponedeljek je bil res en čudovit dan in ponovno sva res uživala v lepotah Zermatta in okolice.

V torek dopoldan sva vse lepo pospravila in se odpravila proti domu. V Dolomitih narediva še en postanek in obiščeva megleni Piz Boe...pa nič zato tudi, če je megla, se znamo zabavat...

V campu Marmolada sva tako ostala do četrtka, ko sva se srečna - živa in zdrava - vrnila na svoje domove. Spomin na ta dopust bo živ še kar nekaj časa, saj je bil res brutalen in vreme v Švici je služilo svojemu namenu.

Zdaj sledi še nekaj slik, ki so nastale na poti proti domu...


Na prelazu...še vedno v Švici... Tule sem jedel najboljši sendvič, kar sem jih kdaj kupil na črpalki...res...



Sreda, že v Dolomitih in kot že rečeno...megla proti Piz Boe...


 Vseeno sva šla do vrha...in če je zunaj megla, ter ni razgledov...jah, pol se pa mal bolj peni vse skupaj a n...na zdravje...


...nazaj v campu Marmolada...ajej, k je prnesu višnje...pol j blu vsega konc...hahaha...ampak, to je že druga zgodba... :)


                         
Kaj reči ob koncu...bilo je res lepo in upam, da se bo tole še kdaj izšlo.

       Hvala, ker ste si vzeli čas in si pogledali, kako je bilo...pregledat in prebrat tri bloge, ni kar tako... 

Vsak komentar je dobrodošel.

  Lep pozdrav, Rok