sobota, 22. april 2017

Bivak II na Jezerih - Pod tisočerimi zvezdami

Rad sem tam, kjer so vidne lepote naše dežele


V petek 21. aprila se s prijateljem odpraviva v dolino Vrata, in sicer do izhodišča za Veliki Oltar, Dovški križ, Šplevto,... Nameniva se proti znanemu bivaku, kjer bova tudi prespala. Naslednji dan pa bova še kam skočila in se vrnila v dolino.
Bivak so leta 1936 postavili člani jeseniške podružnice Turistovskega kluba Skala in ga poimenovali Bivak II. Stal je na robu planote Na Jezerih na višini 2118 m, vzhodno od Rokavov, visoko nad dolino Vrat. Od tod so možna številna grebenska prečenja in pristopi na vrhove. Zaradi lege in čudovitega razgleda na severni steni Triglava in Cmira, so ga imenovali tudi kralj Julijskih bivakov.
Leta 2015 so stari bivak prepeljali v dolino in ga postavili na ogled, pred Planinskim muzejem v Mojstrani. Na njegovo mesto je prišel nov bivak, ki je skoraj identičen staremu ... in novi ima okno, z najlepšim pogledom :)
V breg se torej poženeva otovorjena malo po 18.00 uri. Pot je potekala povsem brez težav in prijetno je bilo opazovati gore, ki so se obarvale ob sončnem zahodu, pa čeprav je bilo nebo pokrito z oblaki. V zgornjem delu od Malega Matterhorna naprej se začne sneg, ki pa ga ni prav veliko. Od tu naprej naju spremlja sneg in med tem časom se je že začelo mračiti. Tema je kmalu ovila naravo, oblaki so se razkadili in pokazalo se je na tisoče zvezd.
Bivak ob najinem prihodu že gosti enega pohodnika, sicer pa je v njem prostora za 4 osebe.
Pred spanjem je sledila nočna fotografija :)
Naslednji dan po sončnem vzhodu in zajtrku s pogledom na Triglav, pa se odpraviva v smeri Šplevte in po drugi strani sestopiva nazaj do izhodišča.
Res lepa tura, ki bo vsekakor še kdaj za ponoviti ... tudi kje drugje, v kakšnem drugem bivaku, doma in v tujini :)
Uživala sva Rajko in Rok

Mali Matterhorn, sneg se začne od votline dalje
Oblaki se počasi sušijo, zvezd je vse več in več
Bivak II in Rajko z eno hudo lampo
Še moja malenkost...res je lepo
Bivak II in soba z razgledom
Dobro jutro Triglav, Slovenija :)
Ni ga lepšega, da je prvo kar zagledaš, ko odpreš oči, naš Očak. Novi bivak ima res sobo z razgledom in to takšnim, da je kos tudi najbolj zahtevnim.
Ob tem oknu je sledil okusen zajtrk, s točno tem pogledom :)

Ena najlepših panoram daleč naokoli
Za bivakom se bohotijo Rokavi in Veliki Oltar
Razgled izpred bivaka proti Triglavu in Stenarju
Notranjost, kjer je prostora za 4 osebe
Še dnevna slika bivaka
Opazovanje sončnega vzhoda je bilo izjemno. Gore so zažarele v jutranjih barvah in njihov odsev je bil viden v bivaku.
Ko se je enkrat prikazalo sonce, je postalo takoj bolj prijetno. Veter, ki je ponoči kar konkretno pihal se je umiril in dan se je začel tako, kot se šika :)
Preden se podava naprej pogledava, če sva vse pospravila za seboj in, da niso kod še kake smeti. Bivak zapreva in greva dalje. 
Trenutno je bivak še zelo lep in čist. Da bo takšen tudi naprej, smo v prvi vrsti odgovorni vsi, ki ga uporabljamo. Če bo vsak za seboj pospravil in če bomo z inventarjem ravnali tako, kot to počnemo doma, potem bo vse v redu ... ker pa vemo, da temu najbrž ne bo tako, se hitro lahko zgodi, da nas ob obisku pričaka neprijetno presenečenje.
Zdaj se podava proti Šplevti. Višje gori je snega nekoliko več. Ponekod se predira, ponekod pa zdrži tudi človeško težo. Vreme se med tem začne spreminjati in nebo počasi zakrivajo oblaki ... a razgledi ostajajo ...

Na poti proti vrhu Šplevte
Rokavi in Oltar
Dovški križ
Kanjavec, Stenar in Križ
Oltar in sedlo Grlo
Kredarica in Triglav
Z vrha Šplevte se odpraviva nazaj dol, in sicer po drugi strani čez Brinje. V zgornjem delu je še nekaj snega, nižje pa ne več. Sestop po izredno strmi poti je bil kar naporen.

Sestop, zgornji del ... levo Šplevta
Strmo brezpotje
Pogled nazaj, levo pa je pot pristopa
Razgled s poti
Bregovi so polni cvetočega Lepega jegliča ali Avriklja - Primula auricula

Po kar dolgem in napornem sestopu, naposled le prispeva do avta. Med sestopom je bilo ves čas oblačno in sonce je bilo večino časa za oblaki, oziroma se je le s težavo prebijalo čez. Po eni strani je bilo tako še najbolje, ker bi se v nasprotnem primeru kuhala.
Za konec se ustaviva še v Mojstrani pred Planinskim muzejem, kjer si pogledava še prejšnji bivak in slike na panojih.

Panoje pred muzejem krasijo tudi moje in prijateljeve fotografije
Info tabla, kjer sta prav tako moji dve fotografiji
Prvotni Bivak II, ki je bil leta 2015 prepeljan v muzej

Bivakov je pri nas kar nekaj in večina je v dobrem stanju. Nekaj je tudi bolj modernih in večjih. Pa vendar, ne glede na to, ali je bivak nov, ali je star ... vemo, čemu je namenjen. Tudi sam sem v preteklosti že bil deležen odganjanja ... češ, tule ni več prostora zate in itak bomo mi tu še najmanj 3 dni, ker še nismo vsega obletali ... pogovori so v večini bili v eni polomljeni angleščini ...

Tole je bila lepa, a tudi zahtevna tura, ob dnevu Zemlje. Ponudila je nepozabne razglede, čudoviti sončni vzhod in na tisoče zvezd. Vsekakor bo še kdaj za ponovit ... tako doma, kot v tujini :)

Hvala za ogled in lep pozdrav, Rok